Vedno hitrejši: Mali čarovnik in snežinke

Besedilo preberi s čim manj napakami in si meri čas s prvo štoparico.

Potem besedilo preberi še enkrat in meri čas z drugo štoparico.

Pri katerem branju si bil hitrejši?

  1.                                               2.

           

 

 

Mali čarovnik in snežinke

Jeseni, ko je odletavalo listje z dreves, si je mali čarovnik pričaral hišo. Visoko na gori je stala njegova hiša, čisto blizu neba. In včasih je ponoči sedel na streho mesec, da bi se malo odpočil.

Dnevi so minevali in meseci in mali čarovnik je bil zmerom sam. In ko je prišla zima in z njo velika tišina, se je mali čarovnik počutil še bolj osamljenega. Toda nekega dne je pričelo snežiti. Sedaj si je mali čarovnik posadil na glavo svojo šilasto čarovniško kapo, odprl okno in gledal snežinke, kako se igrajo po zraku.

»Pridite noter,« jih je poklical. »Pridite k meni, se bomo skupaj igrali!« Toda snežinke so se zasmejale: »To ne gre. Če bi prišle k tebi v sobo, bi se takoj stopile!«

Mali čarovnik je za hip pomislil, nato pa dvignil svojo čarovniško palčico in pričel čarati. Snežinke je spremenil v puhaste bele zajčke! Najprej en par, ker pa mu je čaranje začelo ugajati, je čaral kar naprej in si kmalu pričaral cel kup prijateljev.

Zajčki so drug za drugim poskakali v toplo sobo in kmalu jih je bila polna vsa hiša. Čepeli so na vseh stolih in po klopeh, na peči, okrog ognjišča in po vseh kotih. Eden je sedel v umivalniku, dva v košarici za kruh, drugi pa v skodelicah in krožnikih in tudi vsi lonci so jih bili polni! In ko je hotel mali čarovnik zvečer v posteljo, je v njej že ležalo pet zajčkov!

Tedaj se je mali čarovnik usedel na tla in premišljeval, kako bi jih ukrotil.

Zajčki pa so medtem grizljali njegove piškote, se prekopicevali po policah v shrambi in se med kozarci igrali ringaraja. In če se je mali čarovnik nanje jezil, so se mu samo smejali.

»To je moja hiša!« je zaklical mali čarovnik. Toda zajčki se niso menili zanj, kot da ga ne slišijo.

To pa se je zdelo malemu čarovniku le preneumno. »Hokuspokus saprabolus!« je zaklical in zajčke začel spreminjati v bele rože. Potem je rože vtaknil v vazo in bil zadovoljen. Bele rože so malemu čarovniku cvetele vso dolgo zimo. Ko pa je prišla pomlad, so kar čez noč izginile. To pa ni nič čudnega, če pomislite, da so bile rože v resnici snežinke.

 

 

 

 

 

Citirano po Ruck-Paquet, G. V Jamnik, T, Remškar, S. in Štefan, A. (2000). Zvezdice: Berilo za drugi razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost