Slovenska ljudska: Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš

Pozorno preberi besedilo in reši spodnje naloge. 

Oče in sin sta se namenila prodat osla. Gnala sta ga na semenj, a semenj je bil kar precej daleč od tiste vasi. Pa pravi oče sinu: “Poslušaj, ti si še majhen, težko boš hodil! Zlezi na osla, da ti bo laže!”
Sinko res zajaha osla, pa gresta naprej. Kmalu prideta v prvo vas.
Na cesti srečata veliko ljudi.
Ta jo maha sem, drugi tja, gledajo, govorijo, pa pravi eden: “Poglejte, no, tistega otroka tam! Na oslu sedi, jaha, oče se pa zadaj vleče. Mali naj hodi, saj je mlad!”
Pravi oče: “Slišiš, sinko zlati moj? Pojdi dol, pa se jaz usedem na osla!”
In sinko res razjaha osla, oče sede nanj, pa gresta naprej.
Prideta v drugo vas. Na cesti spet vse polno ljudi, pa slišita, kako eden pravi:”Poglejte, poglejte tistega dedca! Če se ni sam usedel na osla, otrok naj pa zadaj teče!”
Je rekel oče: “Si slišal? Kaj pa zdaj?”
Nič, sta šla skozi tretjo vas, ampak tako, da sta osla gnala kar praznega.
Ljudje pa spet: “Če nista ta dva bedaka! Osla ženeta, pa kar praznega! Vsaj eden bi ga jahal, če ne oba!”
Zdaj se oče ustavi. “Dobro, kaj naj narediva? Tako ni prav, tako ni prav, tako ni prav – najbolje, da ga res zajahava oba!”
Zlezeta na osla in gresta naprej. Nekdo tam na cesti pa spet: “Uboga živalca! Se vam nič ne smili? Saj komaj še gre! Eh, kakšno so danes ljudje!”
Oče ustavi osla, zleze na tla in pravi: “Tako je, sinko, vidiš, da vsem ljudem nikoli ne ustrežeš. Nič ni prav, niti prazen osel, niti eden gor, niti dva gor, niti nič. Ja, vsem ljudem se res ne da ustreči.”

Besedilo citirano po Štefan, A. Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš. Ciciban, 2, 6-7.